Trinajstletni Kosta K. je 3. maja lani oborožen z očetovima dvema pištolama in štirimi doma narejenimi molotovkami, ki jih ni uporabil, vstopil na osnovno šolo Vladislava Ribnikarja v Beogradu, ki jo je obiskoval, ter začel streljati. Ubil je devet sovrstnikov in varnostnika, še nekaj učencev je ranil. Jutri, na prvo obletnico njihovih preranih smrti, se jih bodo spomnili v sklopu programa »Bujenje«, je napovedala ministrica za izobraževanje Slavica Đukić Dejanović. V prvi vrsti bodo imeli starši ubitih otrok možnost izraziti svojo bolečino in trpljenje. To bodo lahko storili tudi na kraju množičnega streljanja. Program se bo naprej odvijal v bližnjem parku, kjer bodo potekale razprave na teme nasilja ter komemoracije za ubite. Po navedbah ministrice bodo v tistem času, ko je mladi Kosta lani streljal po šoli, televizijski ekrani v okolici eno minuto črni, brez slike. Televizije bodo z minuto tišine ob 8.41 uri prekinile program. Za srbski RTS je še dejala, kako bo vsak tretji maj odslej dan žalovanja, žalosti, bolečine in spominov na žrtve. Morda tisti, ki si ga najbolj zaslužijo, ne bodo nikoli dobili odgovora na vprašanje, zakaj se je najstnik podal na krvavi strelski pohod.
Brez sočutja in empatije
»Hladen je in manipulativen. Ter brez sočutja do žrtev. Dejanja ne obžaluje zares, temveč zato, ker se to od človeka v taki situaciji pričakuje,« so na srbskem portalu Telegraf strnili bistvo psihološke ocene danes štirinajstletnega Koste. Streljal naj bi po seznamu, točno je vedel, koga hoče ubiti. »Niti drobca empatije ni v njem. Življenja je jemal povsem brez občutkov, bil je pripravljen, hladnokrvno je izvajal načrt,« je za Blic pred časom komentirala psihologinja Maja Svetozarević. Glede na to, da se empatija začne razvijati že pri treh letih starosti, bi moral nekdo že prej opaziti, da se s fantom nekaj dogaja. Bil je tempirana bomba, je še dodala strokovnjakinja. Očitno so odpovedali vsi, starši, učitelji, družba. Nihče ni opazil, da je s fantom nekaj narobe.
Ker je bil v času streljanja star trinajst let, za dejanje ne bo kazensko odgovarjal. Se je pa januarja začelo sojenje proti njegovim staršem. Mama, ki se brani s prostosti, je obtožena nedovoljene proizvodnje, hrambe, nošenja in prometa z orožjem ter eksplozivnimi snovmi, oče, ki je vse od dneva streljanja v priporu, pa težjega kaznivega dejanja zoper splošno varnost. V letu pred tragedijo naj bi sina kljub mladosti učil streljati, orožja pa doma ni primerno hranil. Prav z njegovima pištolama je tistega tragičnega dne v šoli sejal smrt. Tožilstvo je zanj predlagalo dvanajst let zapora, za mamo pa dve in pol. Oba krivdo zanikata. Pred kratkim se je začel tudi civilni postopek, v katerem 27 družinskih članov pobitih otrok zahteval okoli 300 tisoč evrov odškodnine. Po besedah Ninele Radičević, mame ubite punčke in ene od tožnic, starše najbolj boli prav to – da zakonca Kecmanović krivde ne priznavata in se ne čutita odgovorna za sinova dejanja. Prepričana je, da za smrti otrok ne bo nikoli nihče odgovarjal.
Množični protesti
Strelski pohod na šoli, kakor tudi dan kasneje množično streljanje v bližini Mladenovca, v katerem je 20-letnik v treh vaseh v okolici ubil devet večinoma mladih ljudi, sta sprožila silovit odziv javnosti in več mesecev trajajoče proteste Srbija proti nasilju. Politična opozicija pa je oblasti predsednika Aleksandra Vučića, vladi in njima naklonjenim medijem očitala, da so krivi za ustvarjanje družbenih okoliščin, ki da so privedle do porasta nasilja. Nekaj sprememb so že uvedli. V osnovnih šolah je na voljo nov izbirni predmet za krepitev pozitivnih vrednot, oblast je omogočila začasno nekaznovano predajo nezakonitega orožja, napovedala povečanje števila policistov, da bo v vsaki osnovni šoli prisoten ob varnostniku, pa tudi zaostritev zakonodaje v zvezi s strelnim orožjem.
