Naselje in središče občine Kršan, 40 kilometrov iz Opatije, je nastalo ob srednjeveškem gradu, danes enem najbolje ohranjenih istrskih kaštelov, in leži ob jugozahodnem robu Čepićkega polja. Stari del kaštela, ki se prvič omenja v 13. stoletju, stoji na hribu, obdanem z obrambnimi zidovi. V mesto vstopite skozi dobro ohranjena mestna vrata, majhno dvorišče pa obdajajo ostanki stanovanjskih in gospodarskih zgradb. Na desni strani je na obrambni zid prislonjena stara občinska hiša. Pred njim stoji grad, ki je deloma zgrajen na strmi kamniti skali, obrambna konstrukcija gradu pa ima trapezoidno zasnovo. Visok stolp dominira nad naselbino. Grad je imel v svoji burni zgodovini veliko vladarjev in gospodarjev, zato se lahko pohvali z bogato zgodovino.
Kršanski grad je bil prvič omenjen leta 1274 kot Castrum Carsach, do omenjenega leta pa je bil pod upravo oglejskih patriarhov. Od omenjenega leta dalje je grad v rokah Pazinske kneževine (avstrijski del Istre v srednjem in novem veku). Domnevajo, da je današnje ime dobil po lastnikih iz 15. stoletja, družini Cherstlein de Pisino, ki se je takrat začela imenovati von Karscheyner.
Iz začetka 20. stoletja je zanimiva zgodba zadnjega lastnika gradu, grofa Giuseppeja Tonettija iz Plomina. Rdeči grof so ga imenovali zaradi dejstva, ker je bil po prepričanju levičar in je odkrito pomagal organiziranemu uporu labinskih rudarjev, ki so se leta 1921 kot prvi v Evropi uprli takratni italijanski fašistični represiji in ustanovili kratkotrajno Labinsko republiko. Zaradi tega je Rdeči grof drugo svetovno vojno preživel zaporu, v zelo čudnih okoliščinah pa je njegov grad leta 1940 pogorel.
Zaradi pomembne prometne lege proti Reki, Trstu in Pazinu je Kršan v desetletju od leta 1850 do 1950 dobil pošto, pekarno, več gostiln, trgovin, bencinsko črpalko, mehanično delavnico, mlin in vse drugo, kar majhnemu mestu pripada. Njegovi prebivalci so bili zaposleni v rudnikih boksita, pristanišču Plomin in na bližnjih poljih. Med njimi so bili odlični pomorščaki in pristaniški delavci in tisti, ki so skozi plominsko pristanišče prevažali drva.
Kršan danes zelo uspešno razvija podjetništvo, kmetijstvo in živinorejo, postaja pa tudi prepoznaven turistični kraj s številnimi počitniškimi domovi in zanimivimi dogodki, kot je Praznik samoniklih zelišč, ki 27. in 28. aprila vabi v Istro. Zamuditi ne gre niti Krafifesta, ki bo 1. maja. Gre za gastronomski dogodek, ki temelji na avtohtoni jedi – krafih.
